Na mednarodni razstavi psov v Ljubljani je bilo zelo veliko pasjih lepotcev. Ker so mi zelo všeč medvedasti kužki, kot so bernardinec in od letošnje razstave zame na novo spoznani pasmi, srednjeazijski ovčar in kavkaški ovčar, sem se kar dolgo zadržala tudi pri pasmi leonberžan. Veliki, močni psi z milim pogledom. Tak vtis sem dobila o njih, kajti to pasmo sem videla prvič, zato sem doma malo pobrskala po pasjih knjigah, da bi zvedela o njih še kaj več.
Leonberžan izhaja iz Leonberga v Nemčiji. Zgodovina pasme pravi, da je mestni svetnik želel ustvariti psa, ki bi bil podoben levu, ki je bil v grbu mestne hiše v Leonbergu. Leonberžan naj bi bil mešanica genov landseerja, novofundlanca, bernardinca in pirenejskega ovčarja. Same pasje veličine.
Leonberžan doseže težo do 50 kg, plečna višina pa je lahko do 80 cm. Nisem našla kaj dosti podatkov o njegovem značaju, toda če pogledam iz katerih vse pasem je nastal, ne more biti drugega kot dobrodušen velikan.