Krizanteme

Krizantema je roža, ki v jesenskem času zacveti v vseh mogočih barvah in velikostih.

Krizantema

Krizantema je kraljica jeseni, saj v tem letnem času zacveti v vsej svoji lepoti. Kar je posebnost te rože, je velika paleta barv, od bele, rumene pa vse do rjave in škrlatne. Baje jih ni samo v črni in modri barvi. Tudi velikost cvetov je od majhnih, ki jih lahko gojimo na balkonih, v lončnicah pa do ogromnih čudovitih svetov.

Domovina krizanteme je Kitajska in Japonska, v Evropi pa jo gojimo vse od druge polovice 18. stoletja.

Ker krizanteme tako pozno  zacvetijo, so idealne za okrasitev grobov. V teh dneh, ko sem se sprehodila mimo Plečnikovih Žal, je bila pot polna rož. V čudovitem sončnem dnevu sem uživala v pisani paleti barv in jih kar nekaj tudi pofotkala.

Krizanteme imajo pisano paleto cvetov

Bela krizantema

Pajkovka

Krizanteme z malimi cvetovi lahko gojimo tudi na balkonih

Velika žoga ali drobna krizantema

Nežna, bela, čudovita

Okrasno zelje

Sončni cvet

Podobno: Najlepši vrt

Razstava orhidej

Avgust Demšar – Hotel Abbazia

Kriminalka. Peti primer inšpektorja Vrenka, ki ne more iz svoje kože niti na dopustu.

Avgust Demšar, Hotel Abbazia, 207 strani, založba Sanje 2011

Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko je imel še nekaj dni lanskoletnega dopusta, ki jih je moral izkoristiti. Ker je tudi njegova žena Mojca imela še nekaj prostih dni, sta se zakonca odpravila na Jadransko morje. Natančneje, dopust bosta preživela v hrvaški Opatiji.

Mojca je uživala v plavanju, poležavanju na plaži in branju knjig, ki jih ni uspela prebrati med letom. Tudi Vrenko se je kar dobro počutil na morskem zraku. Prebiral je časopise in opazoval barke, ki so plule mimo. A kmalu se je začel dolgočasiti.

Ob prebiranju lokalnega časopisa ga je na strani črna kronika pritegnil članek o zločinu, ki se je zgodil v Opatiji: Umoril ženo, nato si sodil sam. Da je vse bolj začel razmišljati o tem tragičnem dogodku, je kriv tudi dolgčas, ki se ga je vse bolj loteval, nekaj pa tudi njegova kriminalistična žilica. Nemir je bil čedalje večji, kar je opazila tudi Mojca. Predlagala mu je, da obišče svojega prijatelja in kriminalista, ki je živel v tem lepem mestu. Vrenko si ni dal dvakrat reči. Z velikim veseljem se je odpravil obiskat prijatelja, Ante Houro.

Houro je našel v prijetni konobi, ob morju. Poleg njega je bilo še nekaj kriminalistov in Vrenko je spretno napeljal pogovor na umor, ki se je zgodil v hotelu Abbazia. Houra mu je povedal, da je mož ubil ženo, nato pa si je sodil sam. Toda, nekaj malenkosti je Vrenku dalo misliti, da le ni bilo tako.

Houra in Vrenko sta v čudoviti stari vili nad opatijskim sprehajališčem, ponovno pregledala vse razpoložljive podatke. Je bilo tako kot so pisali v časopisu ali je bilo kako drugače? In kaj ima pri vsem tem sejem zbiralcev nalivnih peres, ki se je odvijal v Trstu? Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, v stilu velikega Herkula Poaroa, postavi vse na svoje mesto.

Opatija
Trst
Opatija

Primeri inšpektorja Vrenka: Evropa

Botanični vrt v Ljubjani 2011

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti mesta: foto blog, sprehod po ljubljanskem botaničnem vrtu.

Tropski rastlinjak v ljubljanskem botanučnem vrtu

Lepi sončni dnevi, ki jih imamo v Ljubljani v začetku oktobra, so kot nalašč za sprehod po dvesto let starem ljubljanskem botaničnem vrtu. Botanični vrt se počasi odeva v jesenske barve, skalnjak se pripravlja na zimsko spanje, v tropskem rastlinjaku pa je ob vsakem letnem času enako, tropsko.

Trenutno si lahko ogledamo različne kaktuse, od malih do velikih. Res je, da je botanični vrt maja lepši, toda tudi v oktobru je tu lepo. Ruj dobiva počasi svojo rdečo barvo, bugenvilija še vedno cveti, kadulja žari v svoji rdeči barvi, tu je tudi limonovec pa še veliko zanimivega, pravi balzam za dušo in telo.

Agava
Divja aloja, domovina Južna Afrika
Bugenvilija
Limonovec v botaničnem vrtu Ljubljana
Navadna jagodičnica
Oblocvetna gomfrena
Rdeča kadulja prihaja iz Brazilije
Velecvetni kristavec iz Južne Amerike
Ameriški javor
Ameriški strupeni octovec v jesenskih barvah
V začetku oktobra ruj počasi pridobiva svojo prepoznavno rdečo barvo
Kana

Sorodno: Botanični vrt Padova

Sejem Narava-zdravje 2011

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Sejem Narava-zdravje od 6. do 9. oktobra 2011.

24. sejem Narava-zdravje, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani

Rdeča nit 42. sejma Narava-zdravje, ki se je odvijal v Ljubljani, med 6.in 9. oktobrom 2011. je bila uživanje lokalno pridelane hrane.

Na sejmu so nam predstavili tradicionalni slovenski zajtrk, na katerem ne sme manjkati med, maslo, kruh in jabolko pa še kakšen sir, vse slovenskega porekla.

V paviljonu Jurček smo si lahko ogledali slovenske avtohtone živalske pasme kot ovca pramenka iz Bele krajine, bovška ovca, kranjska čebela, drežniška koza, slovenski hladnokrvni konj in njegovo veličanstvo lipicanec, če naštejem samo nekatere.

Zelo zanimivi so bili mali mlinčki za mletje žit z naravnim kamnom. Saj vemo, da so sveže mleta žita osnova zdrave hrane.

Poleg zdrave hrane, kozmetike in čistil pa smo se lahko seznanili z različnimi tehnikami masaže in preizkusili posebne masažne počivalnike. Slednji je pristal na mojem seznamu želja.

Jezersko-solčavska ovca je prepoznavna po solzi, pod očesom
Bovška ovca je lahko tudi bela
Posavski konj
Žrebiček lipicanca počiva
Sveče iz čebeljega voska, tiste v obliki kužka so mi še posebej všeč
Poslikani čebelji panji
Razstava gob na sejmu Narava-zdravje 2011
Bučke, zvite in zavite
Umetelno izrezljana lubenica
Domači mlin za mletje žit z naravnim kamnom
Jabolka, slovenska integrirana pridelava
Bi poskusili olivno olje, pridelano v Slovenski Istri? Odlično je.

Sorodno: Razstava gob

Plečnikova hiša v Trnovem

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Hiša slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika v Trnovem.

Hiša arhitekta Jožeta Plečnika, glavni vhod, ki ga je dal mojster zastekliti

Čez trnovski most, mimo trnovske cerkve in že si pred hišo znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Hiša je danes urejena kot muzej in deluje pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana. Pred tem je s hišo upravljal Arhitekturni muzej, ki domuje na gradu Fužine.

Plečnikova hiša na Karunovi 4 in 6 je sestavljena iz več hiš. Prvo je kupil njegov brat, kasneje je Plečnik dozidal zanimiv okrogli del, kjer je bila v pritličju njegova spalnica in kopalnica v okroglem nadstropju pa delovna soba. Dokupil je še del tik ob cesti, ki ga je oddajal.

Po arhitektovi smrti je hišo podedoval nečak Karel Matkovič, kateremu se lahko zahvalimo, da je Plečnikova dediščina ohranjena in se ni porazgubila. V hiši je ohranjeno originalno pohištvo, arhitektovi osebni predmeti in veliko modelov njegovih projektov. Ohranjene so tudi risbe, ki jih je ustvaril ob svojem bivanju na Dunaju in v Pragi pa tudi nekatere diplome prvih diplomiranih arhitektov v Ljubljani, med njimi tudi diploma Eda Mihevca.

Muzej si lahko ogledamo samo z vodnikom, ki nas popelje skozi vežo, kjer je sprejemal morebitne naročnike, v kuhinjo, spalnico in po krožnem stopnišču v delovno sobo. V pritličju je zimski vrt, kjer je bilo veliko različnih rastlin. Ob hiši je tudi velik vrt, tu je kar nekaj elementov, ki so bili na Čevljarskem mostu, na Tromostovju …

Žal, notranjosti hiše ni dovoljeno fotografirati.

Hiša arhitekta Jožeta Plečnika na Karunovi 4
Ko so odstranili ograjo med trnovsko cerkvijo in Plečnikovo hišo, je arhitekt tu postavil steber s križem. Steber je bil prej na Čevljarskem mostu.
Na vrtu Plečnikove hiše so uredili lapidarij. Predmeti so z različnih ljubljanskih mostov in mojster ni prav ničesar zavrgel.
Klop na Plečnikovem vrtu, ki jo lahko vidimo na različnih koncih Ljubljane, je Plečnikov desigen.
Zastekljen vhod v Plečnikovo hišo, kjer je sprejemal morebitne naročnike.
Zimski vrt ob Plečnikovi hiši
Zimski vrt z zunanje strani
Čebelnjak na Plečnikovem vrtu
Z bršljanom objet Plečnikov okrogli atelje v drugem nadstropju
Plečnikova hiša v Trnovem

Podobno: Ljubljana in Plečnik

Križevniška ulica

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: Križevniška ulica, nova ljubljanska kulturna četrt.

Srednjeveški dan na Križevniški ulici.

Križevniška ulica v Ljubljani je ena najstarejših. Njena zgodovina sega do srednjega veka. Ta slikovita srednjeveška ulica se nahaja med Plečnikovimi Križankami in Bregom, kjer pristaja tudi ladjica Ljubljanica. Ulica je postala nova ljubljanska kulturna četrt.

Po Križevniški ulici so postavili klopi z verzi znamenitih slovenskih pesnikov, kot je Prešeren ali pa Srečko Kosovel, ki je tu nekoč tudi živel. Portale palač so okrasili z rožami in ustvarili čudovit ambient za kulturna druženja.

Nosilec kulturne dejavnosti je Mini teater, ki ima svoje gledališče na Križevniški 1. Tako so 2. oktobra 2011. organizirali  Festival srednjeveške in renesančne glasbe ter Srednjeveški dan v Ljubljani. Ogledali smo si lahko srednjeveško tiskarno in tržnico, srednjeveške obrtnike, se učili črk lepopisja. Postavili so tudi večji viteški tabor s prikazom viteških veščin in družabnih iger.

Sprehod po ljubljanskem Bregu v srednjeveških oblačilih
12. Festival srednjeveške in renesančne glasbe ter Srednjeveški dan v Ljubljani
Srednjeveška tiskarna na Križevniški ulici
Mini teater, Križevniška 1
Renesančna glasba na Križevniški ulici
Paževska šola, preizkus spretnosti pri streljanju s samostrelom
Srednjeveški samostrel in buzdovan
Viteški tabor, preizkus v borilnih veščinah
Lončarstvo
Srednjeveški tiskar
Srednjeveška tiskarna na Križevniški ulici

Prireditve v Ljubljani: Svetovni dan živali

Svetovni dan živali 10/11

4. oktober praznujemo povsod po svetu kot Svetovni dan živali. V Ljubljani smo se ljubitelji živali zbrali v parku Tivoli, v soboto 1. oktobra 2011.

Aska, aljaški malamut

V soboto 1. oktobra 2011. je bilo v parku Tivoli zelo živahno. Nenavadno topel dan za začetek oktobra je na Pasjo ravan privabil kar nekaj pasjih lepotcev in njihovih lastnikov pa tudi mački niso manjkali.

Pri KD Krim so poskrbeli za prikaz agilitija in RO (Rally Obedience). Svoje prve korake v teh pasjih veščinah so lahko preizkusili tudi pasji obiskovalci prireditve. Kužki so se lahko v Tivoliju tudi polepšali, imeli so pasji salon, v pasjem baru so lahko poskusili hrano in priboljške, ki jih je pripravil Pedigree. Na voljo so imeli tudi masažni salon, kjer so se lastniki seznanili z osnovno tehniko pasje masaže.

Vsi pa smo veselo slikali pse vseh mogočih pasem od mladičkov, malih pasem, kot je čivava, yorkshirski terier, prvič sem videla tudi pritlikavo pasmo ruski toy terier.

Pri srednje velikih pasmah prevladuje border collie, bilo je tudi kar nekaj nemških dog, aljaški malamut in kar precej kužkov pasme čistokrvni mešančki, kot jim pravijo v Zavetišču Horjul.  Mačji rod pa so zastopale Maine Coon v svojih fensi vozičkih seveda.

Pasma Shi Tzu, mladič, star tri mesece
Črni mali pritlikavi pudelj, Keli
Border collie
Border Collie, pri nas manj pogosta barvna kombinacija
Shelby, mini "škotski ovčar"
Škotski ovčar
Poljski nižinski ovčar
Cavalier King Charles španjel
Vipet, mali angleški hrt
Šnavcer
Nemška doga
Špic
Čistokrvni mešanček, Tara
Maine Coon, ameriška gozdna mačka, ki je postala hišni ljubljenček

Podobno: Praznik živali 2010