september | 2011 | Svetlana

Pihalec stekla z Murana, Marina Fiorato

Benetke leta 1681. in Benetke danes, dve zgodbi, ki se prepletata, zgodbi o steklarski umetnosti, ljubezni in spletkah.

Knjiga Pihalec stekla z Murana nam pripoveduje dve zgodbi. Ena sega v leto 1681., ko imajo Benetke monopol nad steklarstvom. Zaradi nevarnosti požara, je Veliki svet Benetk, leta 1291. odloči, da se proizvodnja stekla iz Benetk prestavi na otok Murano. Pihalci stekla so bili na otoku kot jetniki, saj ga niso smeli zapustiti, da ne bi izdali skrivnosti te umetnosti.

Za pot v Benetke je bila potrebna posebna dovolilnica, ki so jo dobili samo izbrani mojstri. Med njimi je bil Corradino Manin, veliki mojster in umetnik. Njegovi lestenci, ogledala in čaše so krasili številne palače in cerkve v Benetkah.

Zgodba današnjih dni pa je zgodba Leonore Manin. Zaradi nesrečne ljubezni, se iz Londona odpravi na novo življenjsko pot, v rodne Benetke. Tudi sama umetnica, si želi začeti novo kariero po sledi sorodnika, kot pihalka stekla. Toda spletke tudi njej, prav tako kot Corradinu, uničijo kariero. Da bi oprala svoje in Corradinovo dobro ime, se odloči raziskati zgodovino družine Manin.

pihalec-stekla-z-murana — Marina Fiorato, Pihalec stekla z Murana, 257 strani, Mediatop 2010

Ali ji bo uspelo in kaj vse bo odkrila, bo lahko ostala v Benetkah, ali se bo morala vrniti v London pa prav zdaj, ko je spoznala Alessandra … In kaj ima pri vsem tem francoski kralj Ludvik XIV?

Zanimivo in berljivo, zgodovinska, ljubezenska kriminalka, kjer lahko vsi, ki radi zahajamo v Benetke, podoživljamo palače, trge, mostove in male beneške ulice po katerih hodita glavna junaka.

Marina Fiorato je diplomirana zgodovinarka in na pol Benečanka. Diplomirala je na oxfordski in beneški univerzi. Poročila se je v Benetkah, na Canalu Grande, zdaj pa z družino živi v severnem Londonu.

Povezano: Beneška laguna

Veselka Šorli Puc, Ure pasjih dni

Zanimiva zgodba o življenu s hišnim ljubljenčkom, samojedom Orijem.

Zanimiva in duhovita zgodba o samojedu Oriju, je napisana za vse generacije. Še posebaj pa je zanimiva za ljubitelje psov, ki imajo pse ali pa smo jih nekoč imeli. Ko pisateljica, opisuje Orijevo obnašanje, se spomnim tudi na svojo Kalo, pritlikavi pudelj, ki se do svojih ljudi ni nič drugače obnašala kot Ori. Prav tako nas je razveseljevala in zabavala, s svojimi norčijami celih petnajst let …

Knjiga, Ure pasjih dni je razdeljena na tri dele. Tri zgodbe nam pripovedujejo o življenju Orija in njegovih ljudeh. Vsi skupaj s prijaznim samojedom na čelu so bili svetovni popotniki, zato v knjigi izvemo tudi marsikaj zanimivega o krajih kjer je družina živela.

ure_pasjih_x400_y — Veselka Šorli Puc, Ure pasjih dni, 124 strani, Mohorjeva družba 2005

Svoje srečno pasje življenje je Ori začel v Ljubljani, nadaljeval v Pragi, nato pa se preselil na Kras. V tem zadnjem delu nas tudi pouči, da je zmotno mnenje, da Benetke stojijo na pilotih, ki so jih naredili iz kraškega hrasta, saj tako velikih hrastov na Krasu sploh ni bilo. Lepa reč.

Pisateljica, ki je po svoji izobrazbi slikarka, se v knjigi sprašuje, “Kaj dela pes ves božji dan, kadar seveda ne spi? Čemu služi?” In odgovor je “Ničemur in v tem je njegova slava.”

S tem, da pes ne služi ničemur pa se ne morem strinjat. Pes je pravi terapevt, tudi “navaden” hišni ljubljenček obvlada terapijo, kaj šele tisti, ki jih posebej pripravljajo za tak namen, psi reševalci, terapevtski psi kot so Tačke pomagačke, Ambasadorji nasmeha pa še bi lahko naštevala.

Fotografije samojeda so nastale na pasji razstavi v Ljubljani, CACIB Ljubljana 2010, ni Ori, ki je glavni junak knjige

Zanimivo: Ladjica Ljubljanica

Ladjica Ljubljanica

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: od 14. septembra 2011. se lahko po reki Ljubljanici zapeljemo z novo lepotico, ladjico Ljubljanica.

Lesena barka, ki nas popelje na panoramski ogled Ljubljane, je bila izdelana na Bledu. Široka je 10 metrov, široka pa malo več kot 4 m. Na sprednji tretjini ladjice so klopi, za krmilom pa je šank, saj je ladjico možno najeti tudi za žur.

Izlet z ladjico Ljubljanica smo začeli na Bregu, kjer je nekoč že bilo pristanišče. Peljali smo se pod številnimi mostovi in si ogledali ljubljanske palače kot jih vidijo race.

Pot po Ljubljanici nas je vodila mimo Špice do Livade, kjer je ladjica obrnila in nas popeljala mimo Trnovskega pristana in Plečnikovih tržnic, pred zapornicami, ki jih je prav tako ustvaril naš veliki arhitekt, smo se zopet obrnili in se na Bregu zadovoljni izkrcali.

Povezano: Hradeckega most

Slovenian Boat Show Izola 2011 – Mednarodni navtični sejem

Foto blog. Marina v Izoli, od 21. do 25. septembra 2011. gosti navtični sejem. Prireditev Slovenian Boat Show Izola 2011. na kateri lahko občudujemo barke in barčice.

marina izola — Marina Izola ponuja 700 privezov za različna plovila

V Marini Izola se ta konec tedna odvija navtični sejem, mednarodni sejem plovil, na katerem so razstavljene jadrnice, motorne barke, gliserji in gumenjaki. Lahko si ogledamo tudi avtomobile znamke Audi. Če imaš barko, se moraš s čim tudi pripeljati do nje. Poleg številnih tujih razstavljalcev se predstavlja tudi podjetje Elan iz Slovenije.

Marina se nahaja med starim mestnim jedrom Izole in turističnega naselja San Simon. Lahko sprejme do 700 plovil, do 30 m dolžine. Pred vetrovi je zaščitena z dvema velikima valobranoma, zato so barke tu na varnem.

Po obisku Marine v Izoli si velja ogledati tudi arheološko najdišče, ki se nahaja ob morju in pred naseljem San Simon. Ostanki obmorske rimske vile z gospodarskimi poslopji in pomoli. Ograjeno najdišče je za obiskovalce odprto od petka do nedelje, med 17. in 19. uro, do konca septembra.

Povezano: Sprehod po Izoli

Sprehod po Izoli

Foto blog. Sprehod po starem mestnem jedru Izole, kjer motivov za fotografije nikoli ne zmanjka.

muca — Mačkone pogosto srečaš na sprehodu po Izoli

Povezano: Evropski teden mobilnosti v Izoli

Evropski teden mobilnosti

Evropski teden mobilnosti 2011. je v Izoli potekal pod naslovom “Potujmo drugače”

toyota — Toyota Prius, hibridni avtomobil

Evropski teden mobilnosti poteka v Sloveniji že deseto leto. V letu 2011. je tema energija, zmanjšanje porabe. Slovenija porabi 40 % energije v prometu, Evropa 1/3.

V Izoli so pod naslovom Potujmo drugače, pripravili zanimivo razstavo alternativnih prevoznih sredstev, to so električna in hibridna vozila. Hibridni avtomobil ima klasičen motor in električno polnjenje.

Razstavili so tudi čupo, to je čoln, ki so ga izklesali iz enega samega kosa les. Slovenski ribiči so ga uporabljali celo tisočletje za ribolov v Tržaškem zalivu.

Poleg muzejske čupe smo lahko občudovali električne motorje, kolesa in skuterje, avtomobile na električni pogon pa celo rolke in skiroje na elektriko. Zelo ponosni so bili Izolani na doma izdelan avtobus na elektriko, ki sprejme 23 potnikov. Izdelalo ga je podjetje Novi most iz Izole.

e-skuter — električni skuter in polnilna postaja

rolke — Rolke in skiroji na električni pogon

skuter — Skuter na elektriko, Tomos, Koper

avtobus — Avtobus na električni pogon za 23 oseb. Proizvaja Novi most Izola

Povezano: Izola in Sladka Istra

Izola in Sladka Istra

Foto blog: Izola, lepote in zanimivosti mesta na Primorskem in Festival sladic Slovenije – Sladka Istra 2011.

Moj izlet v Izolo se je tokrat začel zelo sladko, kajti začela se je prireditev, največji Festival sladic Slovenije – Sladka Istra 2011. Na Lonki, to je majhen trg ob morju, v bližini izolske občine, smo lahko ob zvokih istrskih melodij poskušali in kupovali slaščice, sladka vina in likerje slovenskih mojstrov in mojstric pa tudi mladih nadebudnih ustvarjalcev Srednje gostinske in turistične šole Izola.

Kdor je sladko prireditev ta vikend zamudil, lahko obišče njeno nadaljevanje, ki bo 24. in 25. septembra 2011. v Kopru.

Povezano: Izola

Preskakovanje ovir

Prijateljsko tekmovanje v preskakovanju ovir na hipodromu Stožice.

konji — Preskakovanje ovir, hipodrom Stožice

Prijateljsko tekmovanje v preskakovanju ovir je potekalo 11. septembra 2011, na hipodromu Stožice. Turnir CSN se je odvijal pred maloštevilnimi gledalci. Tisti, ki smo bili tam pa smo lahko uživali ob pogledu na čudovite konje in pogumne jahačice in jahače.

Prva tekmovanja v preskakovanju ovir so bila v Franciji že leta 1865. Razvila so se iz lova na lisice, ki so ga tako radi uprizarjali v Angliji in na Irskem. Ker je bil šport nevaren, so tekmovali le oficirji in vojaki. (vir: konj-zveza.si)

Roko na srce, meni se zdi ta šport še vedno nevaren. Veliki in težki konji preskakujejo dokaj visoke ovire, prostor je precej majhen, konji galopirajo in z zaletom preskakujejo ovire. Toda, mladim in drobnim jahalkam se ne zdi tako. Pogumno vodijo in obvladujejo velike in lepe konje. Za nekatere se zdi kot, da so se rodile na konju, tako dobro se zlijejo s to čudovito živaljo, da letijo po parkurju kot veter.

Tudi zlati prinašalec Lan je imel svojega konja na tekmovanju v preskakovanju ovir

Sorodno: Ljubljana, 15. januar 2011. (hipodrom Stožice)

6. Otroški bazar

Otroški bazar v Ljubljani, zabava za male in velike.

V Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, se od 8. do 11. septembra 2011, odvija že šesti Otroški bazar. Zabavno in zanimivo dogajanje za male in velike. Za prav vsakega se najde nekaj. Od živali, do pestrega dogajanja za otroke pa do različnih turističnih ponudb slovenskih krajev.

Na zunanji ploščadi gostuje mini živalski vrt, kjer je letos kar nekaj mladičkov. Predstavljajo se tudi psi reševalci, tokrat labradorci, ki so veseli čohanja, njihovi vodniki pa niso prav nič navdušeni nad priboljški, ki jih ponujajo obiskovalci. Iz tega sledi, živali ne hranimo.

Paviljon Jurček je že tradicionalno rezerviran za Lumpije iz Mercatorja. Ob slastnih palačinkah in maskotah najboljšega soseda, se otroci igrajo, plešejo in rišejo. Tudi tu so bile na obisku živali, med drugim tudi ogromna kača.

Pestro dogajanje, lepo vreme pa še prost vstop, vredno je obiskati Otroški bazar.

Otroški bazar 2010

Beneški bienale

Foto blog. Enodnevni izlet v Benetke na ogled Beneškega bienala, ki traja od 4. junija do 27. novembra 2011

Odpravili smo se na enodnevni izlet, mimo devinskega gradu, v Benetke, na ogled mednarodnega bienala moderne umetnosti, ki je že 54-ti po vrsti. Glavno prizorišče razstave je Giardini, kjer se nahajajo paviljoni posameznih držav. Še vedno stoji tudi paviljon z napisom Jugoslavija, v njem pa je razstava srbskega umetnika.

Drugi del bienala je nedaleč stran, v tovarni orožja in se imenuje Arsenale. Tretji del bienala pa je v galerijah in drugih prostorih, ki so posejani po Benetkah. Slovenski umetnik je svojo moderno umetnino postavil v galeriji A+A.

Če sem iskrena, na Beneškem bienalu so mi bili najbolj všeč nekateri razstavni paviljoni. Všeč mi je bil Mađarski, med modernimi umetninami mi je v oko padel bankomat z orglami. Ko vtipkaš svojo številko, zaigrajo orgle. Za veliko “umetnin” se vprašaš pa kako je temu uspelo prit na tako eminentno razstavišče.

Za uravnoteženost bienala moderne umetnosti so poskrbeli s staro dobro klasično umetnostjo, vsaj zame. Po prehojenih kilometrih smo si lahko vsaj oči spočili na umetniških delih slikarja Tintoretta.

Podobno: Vila Manin