julij | 2011 | Svetlana

Skadarlija

Skadarlija, v starem mestnem jedru Beograda, mesto umetnikov in boemov.

Skadarlija oziroma Skadarska ulica je približno petsto metrov dolga, slabo tlakovana ulica v starem mestnem jedru Beograda. Tu ni nekih velikih znamenitosti. Skadarlijo ljudje obiskujejo zaradi njene zgodovine, ko so se tu, v majhnih gostilnicah zbirali igralci, pisatelji, pesniki, slikarji in drugi umetniki.

Nekateri od njih so na Skadarliji tudi živeli, tako kot srbski pesnik Đura Jakšić. Hiša v kateri je žživel je ohranjena, pred njo pa stoji pesnikov spomenik. Najstarejše in najbolj znane gostilne so Tri šešira, Ima dana in Dva jelena. Ob odlični srbski hrani, pijači in glasbi, si lahko v domišljijo prikličemo, kako so se nekdanji beograjski boemi tukaj zabavali.

Povezano: Blišč na Belem dvoru

Nadaljevanje izleta: Hram sv.Sava v Beogradu

Blišč na Belem dvoru

Blišč na Belem dvoru, prikazan na modnih fotografijah Tita in Jovanke Broz, med leti 1952 do 1964, beda je prišla pozneje.

muzej 25. maj — Tito in Jovanka na sprejemu v Veliki dvorani Kremlja, v Moskvi, 6. junija 1956

Razstava glamuroznih fotografij in oblačil Tita in Jovanke Broz, v Muzeju 25. maj v Beogradu. Razstava bo na ogled do začetka oktobra 2011. pod naslovom Zlati album.

Na razstavi lahko vidimo originalna Titova oblačila od vojaških uniform pa do glamuroznih oblek, ki jih je nosil na svojih potovanjih po svetu in, ko je sprejemal visoke goste iz celega sveta. Razstavljeno je tudi nekaj predmetov, od nakita pa do čudovitega klavirja iz leta 1936. Ne manjkajo niti obvezne Havanke. Jovankina oblačila na razstavi so zgolj rekonstrukcija.

Muzej 25. maj na Dedinju, je bil zgrajen kot darilo mesta Beograd, Titu za njegov 70-ti rojstni dan. Odprli so ga 25. maja 1962. Namenjen je bil hrambi Titovih štafet, ki so sedaj v Hiši cvetja. V njem so hranili številna darila, ki jih je predsedniški par dobil. Tu se je tudi srečevala mladina z umetniki in ustvarjalci.

Povezano: Hiša cvetja in muzejska zbirka

Nadaljevanje: Skadarlija

Ljubljana, 26.julij 2011

Po zimskem vikendu sredi poletja, se je končno pokazalo sonce in pripomoglo h zvišanju temperature.

Vreme nam je pošteno zagodlo. Sredi poletja je bila čez vikend temperatura v Ljubljani 16 stopinj pa še dež za povrhu. Danes se je končno prikazalo sonce in prineslo nekaj toplote na Zemljo. Ker je čas dopustov, fotoaparat v torbo in gremo po opravkih in novih ljubljanskih motivih.

Tehnološki park na Vrhovcih je sklop poslovnih stavb, med katerimi se skriva čudovit ribnik. Poln je z zlatimi ribicami, na njem cvetijo rdeči lokvanji pa tudi kakšna žabica se najde. Urejena je lesena brv, na njej pa so klopi za uživanje v naravi.

Preurejeni Kongresni trg v Ljubljani je res vreden ogleda. V naročju Ljubljanskega gradu, je prava oaza miru. Paviljon so prestavili proti Slovenski filharmoniji in na njem so zdaj končno možni tudi glasbeni koncerti.

Še obvezen pogled na Ljubljanico in njena polna nabrežja, potem pa čez Plečnikovo Tromostovje in domov.

ribnik — Ribnik v Tehnološkem parku na Vrhovcih

Sorodno: Ljubljana, 7. maj 2011

Jack Higgins, Primi hudiča

Počitniško branje: kriminalka Primi hudiča (Touch the devil), britanskega pisatelja Jacka Higginsa.

Jack Higgins je eden izmed psevdonimov pisatelja Harry Pattersona. Pod tem psevdonimom je pisal kriminalke. Rodil se je 27. julija 1929. v mestu Newcastle upon Tyne, v Angliji. Kasneje se z družino preselijo v Belfast, Severna Irska.

Zgodba Primi hudiča, govori o navadnem človeku, ki študira književnost, obožuje poezijo, ob tem pa ga spremlja kruta realnost Severne Irske. Ko nekega dne teh krutosti, ki se dogajajo povsem nedolžnim ljudem, ne prenese več, prime hudiča za rep in mu ne uide več.

Kaj to pomeni, je pesnik in borec za osvoboditev Severne Irske, razložil angleškemu obveščevalcu Fergusonu.

“Nihče od nas ne more odnehati, ni res? Za nobenega od nas ni poti nazaj. Sami prekleti pogrebniki smo, vsi skupaj, vedno znova moramo dajati kakšnega siromaka v krsto. Nič več ne igramo igre, igra igra nas.”

V zgodbi je tudi ljubezen, med irskim narednikom Martinom Brosnanom in francosko fotoreporterko Anne Marie Audin, ki se spoznata že leta 1968. v Vietnamu. Tam sta se skupaj rešila iz objema smrti in njuna zveza je polna prekinitev zaradi Brosnanovih akcij. Ali bo Anne zdržale takšne pritiske, ali bo klonila in odšla svojo pot …

Počitniško branje: Fred Vargas, V Neptunovem vetru

Hiša cvetja in muzejska zbirka

Izlet v Beograd in obvezen obisk Hiše cvetja na Dedinju.

Hiša cvetja je zadnje počivališče nekdanjega predsednika Josipa Broza Tita, ki je bil rojen v Kumrovcu, kjer so uredili muzej na prostem Staro selo.

Hišo cvetja so za obiskovalce odprli leta 1982. Dolga leta so obiskovalci stali v dolgih kolonah, da bi se poklonili predsedniku. Danes je to ena od turističnih točk Beograda, ki jo izletniki iz Slovenije pridno obiskujemo. Na sredini Hiše cvetja je Titova grobnica, ob strani pa se nahaja velika zbirka štafet, vseh oblik in velikosti. Nasproti zbirke so uredili Titovo delovno sobo s čudovito pisalno mizo in omaro za knjige.

V sklopu Hiše cvetja so tudi prostori z vitrinami, ki so polne daril, ki jih je Tito prejel od viskokih predstavnikov tujih držav pa tudi od državljanov bivše Juge. Tu lahko vidimo vse od na roko pletenih nogavic do različnih narodnih noš in zanimivih predmetov iz celega sveta.

V prodajalni spominkov pa ponujajo pionirske kape in rutke in seveda podobo Tita na majicah, kapah, šalicah, blokih …

Povezano: Beograd

Nadaljevanje: Blišč na Belem dvoru

Beograd

Izlet v Beograd in ogled znamenitosti, da o kulinariki niti ne govorim.

Bil je zelo vroč vikend v juliju. Beograd, 41 stopinj. Pa kaj, če smo prišli pogledat znamenitosti, se pa res ne bomo skrivali pred soncem.

Najprej smo se po Beogradu zapeljali z našim klimatiziranim avtobusom. Mimo beograjskih palač in parkov. Prvi postanek, Dedinje in Hiša cvetja ter muzej 25. maj. V muzeju smo si ogledali zelo dobro razstavo “Zlati album”, modne fotografije Tita in Jovanke od leta 1952 do 1964. Par ni zaostajal niti za kraljevskimi pari kar se tiče luksuza in sjaja.

Nasproti hiše znane pevke Cece, stoji nogometni stadion Crvene zvezde. Kratek postanek, nato pa do hrama Sv. Sava. Na zunaj urejen, v notranjosti pa eno samo gradbišče.

Kalemegdan, na sotočje Save in Donave, kjer smo se v senci dreves malo ohladili in posedali v cvetočem parku. Še pogled na znamenito Ušče …

Pozno kosilo v legendarni Skadarliji je obvezno. Gostilnice kjer so se od nekdaj zbirali beograjski boemi in umetniki.

Drugi dan izleta smo preživeli na Avali. Obiskali smo grob neznanemu junaku in na novo postavljen televizijski stolp. Povzpeli smo se na vrh in si ogledali Beograd še z visokega. Od tu v staro mestno jedro, na Knez Mihajlovo, znano beograjsko sprehajališče. Po dobri kavi in slaščicah pa domov, čez Srem in Slavonijo do najlepšega mesta na svetu, Ljubljane.

Nadaljevanje: Hiša cvetja in muzejska zbirka

Ljubljana in Edo Mihevc

V letu 2011. mineva sto let od rojstva slovenskega arhitekta Eda Mihevca.

metalka — Metalka (1963, Edo Mihevc) stoji na prostoru nekdanje trgovine z železnino.

Ali je kdo v Ljubljani, ki ne pozna Kozolca, ali pa Metalke? Ustvaril ju je slovenski arhitekt Edo Mihevc, ki je bil rojen v Trstu, leta 1911. Tam so leta 1964. po njegovih načrtih postavili Slovenski kulturni dom.

Ob sto letnici arhitektovega rojstva, smo se v organizaciji Arhitekturnega muzeja Ljubljana (Grad Fužine), povzpeli na okoli 70 m visoko stavbo Metalke. Arhitekt Bogo Zupančič nas je seznanil z stvaritvami Eda Mihevca, ki je leta 1937. diplomiral pri Jožetu Plečniku. Z vrha Metalke, v kateri so danes pisarne odvetnikov in podjetnikov, smo si ogledali Ljubljano iz ptičje perspektive.

EdoMihevc je v Ljubljani ustvaril še: stavbo Impex (1953) na Beethovnovi cesti, stavba ob Miklošičevem parku, kjer je danes Zveza sindikatov, hotel Holiday Inn (1979). Ukvarjal se je tudi z notranjo opremo in ureditvijo trgovskih prostorov.

nebotičnik — Mala terasa, spodaj Ljubljana, pomanjšana ... najlepša

Podobno : Ljubljana in Koch