Repki na 6. Repkovem teku

 

Foto blog o  pasjih udeležencih, repkih, 6. Repkovega teka in njihovega druženja po teku.

Zadovoljni repki se družijo v Tivoliju

Po končanem 6. Repkovem teku v ljubljanskem Tivoliju, so se hišni ljubljenčki s svojimi lastniki zbrali na travniku ob tivolskem bazenu.

Tek je bil dobrodelne narave. Ves dobiček je šel društvu Repek, ki pomaga psom in mačkom, ki se največkrat zaradi brezskrbnih lastnikov, znajdejo na cesti in v zavetišču.

Nekaj udeležencev teka so bili tudi nekdanji stanovalci Zavetišča Horjul, ki so dobili odgovorne lastnike. Poleg teh čistokrvnih mešančkov je bilo največ border collijev pa zlati prinašalec, aljaški malamut, švicarji, terierji … foto blog:

Lepotica Loa, pasme basenji, je pozorno opazovala dogajanje.
Nekateri niso bili tako pozorni in so se raje družno valjali po tleh.
Nekateri so se previdno povohali.
Nekateri so se ukvarjali z najlepšim pasjim opravilom - žvečenjem, kot Tim, veliki švicarski planšarski pes.
Je kdo poklical Timi? A samo slikala me boš, a lahko zdaj žvečim naprej?
Kuža v ospredju je Skoki, bivši Horjulček, prijazen in pripravljen na "čohanje", kar sem seveda izdatno izkoristila.
Psička, ki me je navdušila, saj mi je prinesla svoj frisbi, čeprav se ne poznava. Tako se je začela moja prva ura frisbija.
Nekaj majhnih pasem, ki so se prav tako udeležili 6. Repkovega teka.

Povezano:

6. Repkov tek

6. Repkov tek

 

Danes se je v ljubljanskem parku Tivoli odvijal 6. Repkov tek.

Popolna harmonija in vsklajenost med psom in lastnikom.

 Udeleženci so bili psi vseh pasem in velikosti s svojimi dobrimi in odgovornimi lastniki. Ves prihodek, ki so ga ustvarili na prireditvi gre v dobrodelne namene, za pomoč brezdomnim živalim.

Po teku pa so organizatorji pripravili še predstavitev tekme v frisbiju, kjer se še najbolje znajdejo psi pasme border collie. Seveda je to moje mnenje, toda izvajanje tako visokih skokov je zmožen mogoče še hrvaški ovčar.

Frisbi je mešanica trikcev, plesa, akrobatike in igre. Igra je glavna, ker pes in lastnik se v prvi vrsti zabavata in igrata. Vse mora biti zabavno in seveda varno.

Foto blog dogajanja po 6. Repkovem teku:

Levji skok? Ne, samo border collie je.
gremooo
Daj no, vrži že enkrat.
Samo ne pohodi me prosim.
Jupiii, še en obrat na desno.
Pa sem ga ujel, dobro mi gre.

Ta je bla pa nizka, ampak uspelo mi bo.

Društvo Repek bo denar porabilo za brezdomne hišne ljubljenčke. Če ima še kdo željo, voljo in možnost pomagati ali donirati kakšen €, je spodaj naslov društva in številka njihovega računa:

REPEK-Društvo za pomoč brezdomim živalim
Pot v Hrastovec 9a
1231 Ljubljana-Črnuče
TRR: 03107-1000197021

Društva za pomoč živalim v Sloveniji

Pomlad je prišla

zvonček

Pomlad je končno prišla tudi v Ljubljano, ki ni več bela Ljubljana, ampak zelena in polna prvih naravnih znanilcev pomladi kot so zvončki, trobentice in žafran. Te rože so prisotne po celotni Sloveniji, le ob različnem času pokukajo iz zemlje.

Foto blogi bodo sedaj bolj pisani, polni barv, sonca in cvetoče narave.

Tudi park Tivoli pridni vrtnarji počasi zasajajo z rožami tako, da bo rastlinjak v Tivoliju malo manj obiskan pa tudi knjižnica se bo lahko kmalu preselila pod krošnje.

zvončki in trobentice ...
trobentice
žafran
rožni vrt v Tivoliju
travnik zvončkov
rožni tepih v Tivoliju
kosovka

Sorodno:

Rastlinjak

Svete Višarje pozimi

Svete Višarje – Monte Lussari

Svetišče Svete Višarje - Monte Lussari

30. januarja 2010 smo se odpravili tudi na Svete Višarje pogledat kako je tam v zimskem času. Pred tem smo se ustavili v Mali Aljaski, ki je bila meni najbolj zanimivi del izleta.

Na vrhu 1790 m visoke gore stoji romarska cerkev, ki je leta 1960. praznovala šeststoletnico obstoja. Tu se srečujejo Slovenci, Italijani in Nemci, ki se udeležujejo romanja.  Romanje iz Trbiža na Svete Višarje traja približno tri ure, iz Žabnice 2 uri, iz Ovčje vasi pa 4 ure. Mi smo naše izletniško romanje opravili s kabinsko žičnico, ki nas je iz Žabnice na vrh gore pripeljala v dvanajstih minutah.

Zgradbe ob svetišču Sv.Višarje.

Ob jasnem in sončnem vremenu se tu odpre čudovit razgled na gorske vrhove. Na žalost pa mi nismo imeli take sreče z vremenom, saj je bilo oblačno in lahko smo občudovali samo bližnje gorske vrhove, naletaval pa je tudi rahel sneg. Občudovali smo tudi smučarje in deskarje, ki so se z vrha spuščali po strmem smučišču.

Svete Višarje pozimi

Obiskali smo Svetišče na Sv.Višarjah, ki so ga leta 2000 temeljito obnovili: notranjost svetišča, glavni oltar in freske, pa tudi župnišče in okoliške zgradbe, ki tvorijo lepo celoto. V teh okoliških zgradbah so trgovine s spominki in gostilnice, ki imajo terase s čudovitim razgledom.

Pogled na gorske vrhove v oblačnem vremenu.

Legenda pravi, da je leta 1360 pastir iz Žabnice izgubil svoje ovce. Našel jih je na vrhu gore, kjer so klečale okoli grma v katerem je pastir našel lesen kip Marije z otrokom. Kip je odnesel župniku, vendar se je ta naslednji dan čudežno vrnil na Višarje. To se je ponovilo trikrat, zato so se odločili in na tem mestu postavili kapelico. Prvotne kapelice ni več, v svetišču pa naj bi bila kot največja znamenitost prav ta Marija, ki so jo našli pred 600 leti.

Kipec Marije z otrokom, ki stoji nad oltarjem, naj bi bil star 600 let.

Poslikava cerkve je delo slovenskega akademskega slikarja Toneta Kralja.

Romanja na Svetih Višarjah se začnejo prvi teden v juniju in se zaključijo prvo nedeljo v oktobru.

Naravno in sakralno znamenitost Furlanije Julijske krajine bom prav gotovo še kdaj obiskala v lepšem in jasnem vremenu.

Po ogledu, sprehodu in dobri kavi, smo se spustili v dolino in se odpravili po južni strani italijanskih Dolomitov do bazilike Maria Luggau, na avstrijski strani.

Svetišče Sv.Višarje
Smučišče na Sv. Višarjah v Furlaniji Julijski krajini
Svete Višarje obkrožajo visoki gorski vrhovi
Poslikava cerkve je delo slovenskega slikarja Toneta Kralja
Svetišče Svete Višarje
Terasa gostilnice z razgledom na gorske vrhove
Z gondolo smo se spustili v dolino in zapustili Sv.Višarje

Povezano:

Zimski izlet

Dve ljubezenski zgodbi

Verena Wermuth

Prepovedana žena

Resnična zgodba med švicarko Vereno in šejkom Kalidom iz Dubaja.

Verena in Kalid sta se prvič srečala pri šestnajstih letih v Angliji, kjer sta obiskovala tečaj angleškega jezika. Ljubezen na prvi pogled se je razvijala in šla skozi številne viharje, ki so jih povzročale nepremostljive razlike med dvema tako različnima svetovoma.

Kalid izhaja iz močne vladarske družine v Združenih arabskih emiratih, ki Verene nikoli ne bi sprejela, saj je bila žena za Kalida že izbrana. Kljub temu par poskuša nemogoče. Ko nekaj časa preživita v Egiptu, se v dolini reke Nil celo poročita. Toda skupno življenje v Dubaju je nemogoče. Kalid se mora poročiti z žensko, ki mu jo je izbral oče. Ko Vereni predlaga, da bi kljub drugi poroki še vedno živela skupaj, polovico tedna bi preživel z njo, drugo polovico pa pri svoji arabski družini, tudi Verena uvidi, da tako ne gre več in za vedno se vrne v Švico.

Založba Učila (strani 275)

Nicholas Sparks

Dragi John

John Tyree živi s svojim čudaškim očetom, ki se razživi samo pri pogovoru o kovancih, ki jih že leta pridno zbira. Svojega sina Johna ima sicer rad, a tega ne zna pokazati. Po končani šoli se John prijavi v ameriško vojsko. Njegovo pusto življenje se spremeni, ko na obali sreča Savannah Curtis.

John in Savannah preživita čudovito poletno ljubezensko zgodbo, toda Johnu se dopust izteka in moral se bo vrniti v svojo enoto, v Nemčiji. Ker njegova pogodba z vojsko čez eno leto poteče, to nobenega od njiju ne skrbi preveč. Toda zgodi se 11. september in Johna mora v vojno, ko se vrne pa Savannah ni več njegova.

Poročila se je s svojim prijateljem iz otroštva. John ne more verjeti, da se je to res zgodilo in odpravi se na obisk h Savannah. Živi na kmetiji na kateri je veliko konj, ki si jih je vedno želela. Par je še vedno zaljubljen, toda zdaj je tu Tim in hudo bolan leži v bolnišnici. Savannah ga nemore zapustiti.

John se odloči za velikodušno potezo. Po očetovi smrti je podedoval njegovo zbirko kovancev, ki je bila kar precej vredna. Odvetniku je naročil, da denar nakažejo na Timov račun, za njegovo zdravljenje, kot dobrodelni prispevek. Ne sme povedati kdo je denar v resnici nakazal.

Tima premestijo v drugo bolnišnico in s spremenjenim zdravljenjem mu rešijo življenje. S Savannah in svojim avtističnim bratom ter konji pozdravljen živi na kmetiji. Ko se John prepriča, da je z njimi vse v redu se vrne v Nemčijo.

Založba Mladinska knjiga (strani 351)

Še en ljubezenski roman:

Dobra indijska žena

Stadion v Stožicah

Nekaj novih fotografij gradnje stadiona v Stožicah oziroma celotnega kompleksa, ki nastaja nedaleč od hipodroma Stožice.

Zlati prinašačec si ogleduje gradnjo stadiona v Stožicah.

Ob bodočem Športnem parku Ljubljana, kot naj bi ga poimenovali, poteka tudi sprehajalna Pot spominov in tovarištva, kjer ob lepem vremenu mrgoli sprehajalcev, tekačev in hišnih ljubljenčkov.  Vsi našteti so pot “prestavili” h zaščitni ograji gradbišča, kajti prav vsak se vsaj za trenutek ustavi ob ograji in si ogleda kako poteka gradnja novega stadiona v Ljubljani.

Skoraj vsak sprehajalec se ustavi ob zaščitni ograji in si ogleda potek gradnje stadiona v Stožicah.

Stadion Stožice kar hitro dobiva končno obliko, saj se konec junija, ko naj bi odigrali otvoritveno nogometno tekmo, naglo bliža. Ob nogometnem stadionu istočasno gradijo tudi trgovski center in pomožni stadion. Ob vsem tem pa nam obljubljajo tudi park in sprehajalne površine. Vsekakor lepa in velika pridobitev za Ljubljano.

Gradnja trgovskega dela ob stadionu v Stožicah.
Stadion v Stožicah
Stadion v Stožicah stoji ob Vojkovi cesti, športni park pa se razteza vse do Novih Jarš.
Od stadiona v Stožicah je do hipodroma le par sto metrov.

Povezano

Stadion Stožice

Nisem nevaren

“Nisem nevaren. Če z menoj lepo ravnaš, ti to povrnem stokratno,” bi verjetno rekel vsak pes, ki ga ljudje prištevajo med takoimenovane nevarne pasme. Kaj pa je nevarna pasma? Tudi mali pes ima prav tako močne zobe kot velik in ravno tako lahko ugrizne in rani človeka ali drugo žival.

Zato je zelo veliko odvisno od lastnika psa, od njegove vzgoje in doslednosti pri vzgoji psa.  Pes mora biti projekt cele družine, prva vsak član družine se mora s psom aktivno ukvarjati. Seveda si bo kuža izbral svojega gospodarja, ki ga bo najbolj ubogal, a postati mora del naše družine in živeti z družino. Saj pri nas je bilo tako in odločitev je bila pravilna.

Nisem nevaren. Če z menoj lepo ravnaš, ti povrnem stokratno.

Zaradi tragedije z bulmastifi, ki se je predkratkim zgodila v Ljubljani, želijo nekateri spet na hitro spremeniti zakonodajo o nevarnih pasmah. Pa smo spet tam. Predlagajo, da bi se število psov omejilo glede na plečno višino. Lastnik naj bi dokazoval svojo telesno težo, da bi lahko peljal svojega malo večjega psa na sprehod …

Zato se je Društvo za zaščito živali Ljubljana odločilo začeti z akcijo “Pričakujemo odgovore! Zahtevamo odgovornost!”  V soboto 6. marca 2010 so na Prešernovem trgu v Ljubljani organizirali shod v podporo psom in na ulicah zahtevali odgovore.

Pričakujemo odgovore! Zahtevamo odgovornost!

Na svoji spletni strani Društvo za zaščito živali Ljubljana poziva vse odgovorne lastnike psov in vse ljubitelje le teh, da podpišejo peticijo. S podpisom se bomo zavezali, da bomo še naprej odgovorni skrbniki svojih hišnih ljubljenčkov in obenem zahtevali bolj premišljeno in trezno spreminjanje zakonodaje.

peticija je na spletni strani, podpis je mogoč do 14. marca 2010:

dzzz.si/pobuda/peticija

Sobotni izlet

Passariano, Palmanova in Oglej

Razstava slik: "Od Courbeta do Moneta"

27. februarja 2010 smo se na sončno soboto, z društvom Modrin odpravili na krajši izlet v sosednjo Italijo. Naš glavni cilj je bila razstava slik z naslovom “Od Courbeta do Moneta” v čudoviti vili Manin, ki se nahaja v kraju Passariano, blizu Palmanove.

Na ogled je postavljeno 134 slik, ki so jih posodili različni evropski in ameriški muzeji in galerije. Med njimi je tudi Narodna galerija iz Slovenije tako, da lahko na razstavi med svetovnimi velikani kot so Monet, Courbet, Degas, Levitan, Renoar, Sisley, van Gogh in še in še, vidimo tudi slike sedmih slovenskih slikarjev, med njimi Matija Jama in Richard Jakopič. Razstava je na ogled do 7. marca 2010.

Kompleks vila Manin je bil nekoč letna rezidenca družine Manin.
Talni mozaiki v Oglejski baziliki.

Po ogledu čudovite slikarske razstave, nas je pot vodila v Oglej in v znamenito Maksencijevo baziliko oziroma oglejsko baziliko, ki je znamenita po svojih ohranjenih talnih mozaikih.

Oglej je bil ustanovljen že leta 181 pr.n.št. V času rimskega imperija je bil pomembno pristanišče Tržaškega zaliva. Danes stoji tudi ohranjen del rimskega foruma, ki je bil zbirališče obrtnikov in trgovcev ter mestne elite.

Palmanova, mesto v Furlaniji Julijski krajini

Iz Ogleja pa nas je pot vodila še v majhno mesto Palmanova, ki ga večina pozna kot nakupovalno meko, toda Palmanova je tudi lepo srednjeveško mesto, obdano z obzidjem v obliki zvezde. Na obzidje se je možno povzpeti, saj po njem pelje sprehajalna pot.  Da pa Palmanova le nebi popolnoma izgubila pomen nakupovalnega mesta, so v bližini odprli Palmanova outlet, barvito, nakupovalno mestece, ki smo ga za konec našega izleta obiskali tudi mi.

Povezano:

Vila Manin

Mesta v Italiji:

Benetke – Venice

Chioggia – Benetke v malem