Nekoč, v še ne tako davnih časih, smo živeli brez interneta in e-pošte. Ko smo šli na izlet v kakšno lepo mesto, smo kupili še lepšo razglednico in skoraj obvezno napisali: Lep pozdrav iz… Jaz vam tokrat pošiljam lepe pozdrave iz mrzle in sončne Ljubljane, prestolnice samostojne Slovenije in kakšno leto nazaj tudi Evropske unije.
Na mednarodni razstavi psov v Ljubljani je bilo zelo veliko pasjih lepotcev. Ker so mi zelo všeč medvedasti kužki, kot so bernardinec in od letošnje razstave zame na novo spoznani pasmi, srednjeazijski ovčar in kavkaški ovčar, sem se kar dolgo zadržala tudi pri pasmi leonberžan. Veliki, močni psi z milim pogledom. Tak vtis sem dobila o njih, kajti to pasmo sem videla prvič, zato sem doma malo pobrskala po pasjih knjigah, da bi zvedela o njih še kaj več.
Leonberžan izhaja iz Leonberga v Nemčiji. Zgodovina pasme pravi, da je mestni svetnik želel ustvariti psa, ki bi bil podoben levu, ki je bil v grbu mestne hiše v Leonbergu. Leonberžan naj bi bil mešanica genov landseerja, novofundlanca, bernardinca in pirenejskega ovčarja. Same pasje veličine.
Leonberžan doseže težo do 50 kg, plečna višina pa je lahko do 80 cm. Nisem našla kaj dosti podatkov o njegovem značaju, toda če pogledam iz katerih vse pasem je nastal, ne more biti drugega kot dobrodušen velikan.
Po ogledu Firenc smo se odpeljali še do glavnega mesta Italije in pokrajine Lacij, Rima. Tako smo združili izlet v Firence in Rim. V Rimu smo bili dva dneva, zato smo si ogledali najpomembnejše in najbolj znane znamenitosti večnega mesta. V Fontano di Trevi sem vrgla kovanec, ker se želim še vrniti v Rim in upam da prav kmalu.
Rim je eno največjih mest v Evropi. Leži na bregovih reke Tibere in na sedmih mestnih gričih. Obdaja ga Avrelijevo obzidje, ki so ga za obrambo zgradili med leti 272 in 279. Zajemalo je vseh sedem rimskih gričev in velik del je še danes zelo dobro ohranjen.
Naslednja postaja na rimskem izletu je bil znameniti Kolosej. Odprli so ga leta 80, predvsem za borbe gladiatorjev, sprejel pa je do 50.000 gledalcev. Ime mu res dobro pristaja.
Mimo Koloseja nas pot pripelje do Foruma ali Forum Romanum. Bil je središče rimskega javnega življenja, sprva se je tu trgovalo, v dobi republike pa so prevladovali javni posli, zgradile so se številne stavbe v katerih sta zborovala senat in ljudstvo.
Preden se povzpnemo na najmanjši od sedmih rimskih gričev, Kapitol, se na ploščadi odpre najlepši razgled na celotni Forum Romanum. Od tu je tudi zgornji posnetek.
Kapitol je bil politično in versko središče starega Rima. Na Kapitolskem trgu so tri palače: kapitolski muzej, senatska palača in konzervatorska palača. Osnutke za obnovo palač in ureditev trga je napravil Michelangelo, italijanski kipar, slikar in arhitekt in jih v veliki meri tudi sam izvedel.
Panteon je bil zgrajenleta 27 pred našim štetjem kot svetišče za čaščenje bogov in je najbolj ohranjena antična stavba v Rimu. Zanimivo je, da ima okrogla kupola na vrhu odprtino pa kljub temu padavine nikoli ne prodrejo v notranjost Panteona. Predverje krasi 16 granitnih korintskih stebrov, ki so visoki 12,50 m. V njem je med drugim tudi grob velikega slikarja Raffaella Santija.
Slovite španske stopnice so zgradili kot povezavo med Španskim trgom in Trinita dei Monti, to je trg na katerem stoji francoska cerkev z istim imenom. Zaradi številnih filmov, ki so se tu snemali, je teh 137 stopnic nenehno obleganih s trumami turistov.
Fontana di Trevi je današnjo podobo dobila leta 1762. Kot sem že omenila, če se hočeš vrniti v Rim “moraš” čez ramo v fontano vreči kovanec. Na ta način se menda zbere letno tudi do 100.000 €.
Angelski grad je začel graditi cesar Hadrijan leta 135 za svojo grobnico, zato ga imenujejo tudi Hadrijanov mavzolej. Danes je grad obnovljen po starih načrtih in v njem je muzej.
Zgodovinski roman Rod jamskega medveda, je napisala ameriška pisateljica Jean M. Auel in je prvi iz zbirke Otroci zemlje. Knjiga je saga o prazgodovini Evrope in zanimiva ter razburljiva zgodba o deklici Ajli, pripadnici kromanjonske rase, podobna naši, ki jo reši neandertalsko pleme. Komaj triletna Ajla, po velikem potresu ostane sama in ko je že na koncu z močmi in čudežno preživi napad jamskega medveda, jo najde pleme neandertalcev, ki si išče novo votlino za prebivanje. Ajla poslej živi z njimi v votlini, čeprav je po videzu in umu popolnoma drugačna. Spremljamo življenje človeka v ledeni dobi, spoznavamo običaje, orodje in orožje ki so ga izdelovali, kakšno hrano so jedli in kakšni so bili odnosi med moškim in žensko. Toda Ajla je bila le preveč drugačna, v svoji radoživosti in radovednosti, prekrši rodovna pravila, ko se nauči loviti in to počne celo bolje od moških. Ajla je izobčena iz roda in primorana ga je zapustiti.
V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane proti Italiji, mimo Padove in Bologne smo prispeli v čudovito Toskano, bolj natančno njeno najbolj prepoznavno mesto Firence.
Toskana, dežela sonca, gričev z vinogradi in oljkami, dežela dobre hrane in vina, dežela umetnosti in kulture. Firence glavno mesto Toskane, ležijo ob reki Arno.
Reka Arno in znameniti most Ponte Vecchio s svojimi trgovinicami, v glavnem so to zlatarne in trgovine s spominki. Ponte Vecchio so zgradili leta 1345 in od takrat se bojuje z reko, ki zna biti pravi hudournik in večkrat poplavlja Firence. Preživel je tudi drugo svetovno vojno, ko so nacisti vse mostove v Firencah razstrelili.
Skoraj zagotovo največja znamenitost Firenc, kar se stavb tiče, Duomo – Katedrala Santa Maria del Fiore, ki so jo začeli graditi leta 1296. Zaradi kupole, ki je bila največja do takrat zgrajena, so se dela precej zavlekla. Danes je iz kupole čudovit razgled na Firence, toda treba je prehoditi 463 stopnic.
Campanile di Giotto – Giottov zvonik stoji poleg Duoma, visok je 85 m, večbarven in poln dekorativnih reliefov.Giotto ga je začel graditi 1334. leta, ko je bil mestni arhitekt. Ker je umrl ko je zgradil le prvi nivo od petih, sta zvonik dokončala še dva arhitekta Pisano in Talenti.
Palazzo Vecchio – Mestna hiša stoji na Piazza della Signoria, poleg znamenite galerije Uffizi. Stavbo so dokončali leta 1302.
Cerkev Santa Croce – Sv. Križ je verjetno gradil isti arhitekt kot Duomo in Palazzo Vecchia. Gradili so jo med leti 1294 do 1450.V tej cerkvi je Michelangelov grob in grob Niccoloja Machiavellija, ki je bil politik in filozof. Cerkev ima veliko spomenikov znamenitih oseb in znamenitih kiparjev.
Dante Alighieri se je rodil v Firencah 1265. leta, umrl je v Ravenni 1321. kjer je tudi pokopan. V Padovi je študiral filozofijo in astronomijo. Ukvarjal se je s politiko, zaradi katere je bil tudi izgnan iz Firenc in tja se ni nikoli več vrnil. Njegovo zelo znano delo je ep Božanska komedija, pri katerem ga je navdihovala njegova velika a neuresničena ljubezen Beatrice.
Dante Alighieri – spomenik velikega italijanskega pesnika stoji pred cerkvijo Santa Croce.
John Grogan, ameriški novinar, je v knjigi Marley in jaz popisal čudovito zgodbo o življenju labradorca, ki je dvanajst let živel z njegovo družino. Marley je bil prav poseben labradorec, sprva mala simpatična kepica je prav hitro zrasla v velikega, nerodnega in neubogljivega psa, ki je imel le še malo od tistih lastnosti, ki jih omenjajo priročniki o pasmah. Marley uničuje družinsko lastnino, divja po soseski, še celo iz pasje male šole ga vržejo. Je pa po Groganovih besedah Marley eden najbolj zvestih in najprijaznejših psov, kar jih je kdaj živelo. Knjiga na duhovit način opisuje dogodivščine s psom Marlyjem, ki je ime dobil po legendarnem glasbeniku z Jamajke, Bobu Marleyu. Zelo, zelooo zanimivo branje.
Na mednarodni razstavi psov v Ljubljani je v velikem številu sodelovala tudi pasma labradorec. Seveda je tak značaj, kot ga je imel Marley, so zelo redek. Labradorec je družaben, prijazen in na družino zelo navezan pes. Je velik ljubitelj vode, saj je nekoč ribičem prinašal plovce ribiških mrež, da so jih lahko izvlekli iz vode.
Zgodovina pasme sega v pokrajino St.John´s v kanadski Novi Fundlandiji, od tam pa je s trgovskimi ladjami prispel v Anglijo, kjer so vzredili labradorca, kakršen je danes.
