Izola, 28.4.2013

Foto sprehod po Izoli. Zanimivosti in znamenitosti, sonce in morje. Čudovito staro mestno jedro in nova plavajoča ribja kantina, da o mačku niti ne govorim. :)

Morje kot udobna blazina :)
Morje kot udobna blazina :)
Mandrač v Izoli in barka za čisto desetko :)
Mandrač v Izoli in barka za čisto desetko :)
Flišni klif v Simonovem zalivu
Flišni klif v Simonovem zalivu
Ribiška ladjica ali pa izletniška. Ne vem, je pa lepa.
Ribiška ladjica ali pa izletniška. Ne vem, je pa lepa.
Pogled na hotel Marina iz prvega nadstropja nove plavajoče ribiške kantine
Pogled na hotel Marina iz prvega nadstropja nove plavajoče ribiške kantine
Za kratek počitek, klepet ali branje dobre knjige. Klop na Ljubljanski ulici
Za kratek počitek, klepet ali branje dobre knjige. Klop na Ljubljanski ulici
Umakni se, mudi se mi. Dobrih mačk se v Izoli ne manjka :)
Umakni se, mudi se mi. Dobrih mačk se v Izoli ne manjka :)
Izolska glavna plaža, pri svetilniku
Izolska glavna plaža, pri svetilniku
Staro mestno jedro, hiša častitljive starosti
Staro mestno jedro, hiša častitljive starosti
Arkadni loki tega prehoda so iz daljnega leta 1531.
Arkadni loki tega prehoda so iz daljnega leta 1531.

Povezano: Belvedere, čudovit razgled

Belvedere, čudovit razgled

23.4.2013 Izlet in foto sprehod na izolski Belvedere, kjer se odpre čudovit razgled na Izolo in Tržaški zaliv.

Od San Simona do vzpetine na kateri stoji hotelski kompleks Belvedere, je približno kilometer in pol. Hoja in trud sta poplačana, kajti na vrhu se odpre čudovit razgled na marino, na staro mestno jedro Izole pa tudi na Tržaški zaliv. Tam preko se blešči grad Miramare, ki ga lahko vidimo tudi s prostim očesom. Malo naprej je grad Devin, ki pa se zlije z naravo in ni tako viden.

Pogled na Izolo z Belvederja
Pogled na Izolo z Belvederja
Na klifu med Izolo in Strunjanom
Na klifu med Izolo in Strunjanom
Terasa restavracije hotela Belvedere nad Izolo
Terasa restavracije hotela Belvedere nad Izolo

Pot od Belvederja do Izole je speljana po klifih blizu morja, ne pa ob morju. Čeprav ta del ni pozidan, tu rastejo oljke, vinska trta in sadno drevje, je pas tik ob morju ograjen in zaprt z debelimi ključavnicami. Očitno je pas ob morju v privatni lasti. Kljub vsemu je pot, ki se spušča k morju in turističnemu naselju San Simon, slikovita in zanimiva za foto sprehod.

Pogled z Belvederja na Tržaški zaliv.
Pogled z Belvederja na Tržaški zaliv.
Lep razgled, čudovita narava
Lep razgled, čudovita narava
Morje v Izoli je čisto.
Morje v Izoli je čisto.
Izola, Primorska
Izola, Primorska

Podobno: Parenzana, pot zdravja in prijateljstva

Parenzana, pot zdravja in prijateljstva

16.4.2013 Leta 1902 je tedanja Avstro-Ogrska zgradila ozkotirno železnico od Trsta do Poreča (kolesarska pot). Del trase, ki je peljala mimo Izole so uredili v sprehajalno, rekreativno pot, imenovano Pot zdravja in prijateljstva.

Od starega mestnega jedra Izole, po Bizoviški ulici pridemo do nekdanje železniške postaje Izola. Leta 1908 so kamnito stavbo nadzidali za eno nadstropje in takšna se je ohranila do danes. V hiši je bilo stanovanje za postajnega načelnika, čakalnica in blagajna. Poleg skladišča za tovor pa je bilo v stavbi še skladišče z zalogo tirnic, pragov in orodja za vzdrževanje proge.

Kamnita hiša ob Bizoviški cesti v Izoli, je bila nekoč postajališče ob železniški progi Parenzana.
Kamnita hiša ob Bizoviški cesti v Izoli, je bila nekoč postajališče ob železniški progi Parenzana.
Vse pešpoti se pričnejo na mandraču
Vse pešpoti se pričnejo na mandraču

Od nekdanjega postajališča nas pot zdravja in prijateljstva vodi navzgor mimo nasadov oljk. Ob poti srečamo konje, ki se pasejo pa tudi ovce in gosi. Na poti se nam odpre čudovit razgled na staro mestno jedro.

Izola, Livade in konji na paši, idila :)
Izola, Livade in konji na paši, idila :)
Izola, Parenzana, nekoč ozkotirna železnica, danes sprehajalna in kolesarska pot.
Izola, Parenzana, nekoč ozkotirna železnica, danes sprehajalna in kolesarska pot.
Pogled na Izolo, kot so ga imeli potniki, ko so se z vlakom peljali po Parenzani.
Pogled na Izolo, kot so ga imeli potniki, ko so se z vlakom peljali po Parenzani.

Tunel Šalet je dolg 213,54 metrov in se nahaja na nadmorski višini 64 metrov. Obzidan je s klesanimi, kamnitimi bloki, ki so lokalnega izvora.

Tunel Šalet na nekdanji železniški progi Parenzana
Tunel Šalet na nekdanji železniški progi Parenzana
Narava ob Parenzani
Narava ob Parenzani
Kamnita istrska hiša z vinogradom
Kamnita istrska hiša z vinogradom
Naselje Jagodje in pogled proti staremu mestnemu jedru Izole.
Naselje Jagodje in pogled proti staremu mestnemu jedru Izole.

Sprehajalna pot se spušča proti morju, turističnemu naselju San Simon in proti marini. Če ste prišli z jahto, se lahko polni lepih vtisov vkrcate, ostali pa gremo peš proti domu. :)

Marina Izola
Marina Izola
Lokomotiva P (P kot Parenzana) je bila načrtovana in izdelana prav za to progo. Izdelali so jo v Linzu. Njena moč je bila 300 kM, težka pa 28,6 tone. Razstavljena je v parku, blizu ladjedelnice
Lokomotiva P (P kot Parenzana) je bila načrtovana in izdelana prav za to progo. Izdelali so jo v Linzu. Njena moč je bila 300 kM, težka pa 28,6 tone. Razstavljena je v parku, blizu ladjedelnice
Ozkotirna proga Parenzana
Ozkotirna proga Parenzana

 

 

Povezano: Gremo na morje

Gremo na morje

13.4.2013 Gremo na morje, gremo v Izolo. Po dolgi zasneženi in na koncu deževni zimi, končno sonce in temperature do dvajset stopinj. Primorska vabi na sonce, ribe in foto sprehode.

Zeliščar iz Izole :)
Zeliščar iz Izole :)
Še malo pa bo plaža oživela
Še malo pa bo plaža oživela
Ribiške mreže se pripravljajo za lov na ciplje
Ribiške mreže se pripravljajo za lov na ciplje

Danes je bil v Izoli mednarodni sejem starin, mene je spominjal bolj na bolšji sejem. Bilo je zanimivo, stojnice so postavili v parku Pietro Coppo, na Lonko pa tudi na glavnem sprehajališču ob morju.

Mednarodni sejem starin v Izoli
Mednarodni sejem starin v Izoli
Kraljevsko lepi stoli ob morju. Mednarodni sejem starin v Izoli
Kraljevsko lepi stoli ob morju. Mednarodni sejem starin v Izoli
Izolski mandrač
Izolski mandrač
Slovensko morje in pogled proti dimniku nekdanje tovarne Delamaris Izola.
Slovensko morje in pogled proti dimniku nekdanje tovarne Delamaris Izola.
Prečna ulica v starem mestnem jedru Izole
Prečna ulica v starem mestnem jedru Izole
Beneška arhitektura
Beneška arhitektura
Izola, Slovenska Istra
Izola, Slovenska Istra

Slovenska Istra: Izlet v Koper

Kongresni trg, Ljubljana

9.4.2013 Znamenitosti Ljubljane: Kongresni trg, park Zvezda nekoč in danes ter foto zgodba o čudovitih palačah, ki ju obdajajo.

Na delu današnjega parka Zvezda, je stal kapucinski samostan z vrtom in cerkvico sv. Janeza Evangelista. Pročelje cerkve je bilo obrnjeno proti današnji filharmoniji, pred njo pa je bil tudi manjši trg, Kapucinski trg. Začetek gradnje tega kompleksa sega v leto 1607. Iz tistega časa je tudi čudovit vodnjak, ki so ga ohranili in mu dodali kamnita toskanska stebrička in posodi iz podpeškega kamna.

Samostan je v miru deloval 200 let, nato pa je prišel Napoleon, Ilirske province in kapucini so bili izgnani v Kamnik in Škofjo Loko, samostan pa je postal hlev za konje in skladišče za vojsko.

Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanji
Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanji
Kongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand
Kongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand

Kongresni trg, kot ga vidimo danes, si je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Tlakovali so ga med obema vojnama, dal je prenesti tudi znamenje sv. Trojice, ki je nekoč stalo na Ajdovščini, pred kavarno Evropa. Trg je večkrat menjal ime. 1952 se je preimenoval v Trg Revolucije, 1974 je bil Trg Osvoboditve, od leta 1991 pa je zopet Trg Revolucije.

V 19. stoletju, ko so nastajale palače ob trgu, je bila gostilna v skoraj vsaki od njih. Vanje je zahajal tudi pesnik France Prešeren pa tudi pisatelj Josip Jurčič. V novejši zgodovini je trg postal parkirišče in verjetno so se tudi zaradi tega gostinski lokali preselili na drugo stran, ob park Zvezda.

Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.
Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.

Zgradba Kazine je nastala na prostoru kjer je bil nekoč hlev s senikom in pristava. Gradnja se je zavlekla, ker so leta 1836 odkrili bronasti kip Emonca, čigar replika stoji ob Slovenski cesti, original pa v Narodnem muzeju.

Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.
Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.
Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.
Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.

Gerberjeva hiša, s čudovitim neobaročnim okrasjem, je poznana tudi po Lectariji, ki je bila v pritličju in sta jo vodila zakonca Frey. Opremo so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, okrogla kamnita miza z lestencem in omarami. Vse to lahko danes občudujemo v Etnografskem muzeju (Mesto muzejev na Metelkovi), kjer so opremo uporabili za trgovino s spominki.

Gestrinova hiša, Kongresni trg 6
Gestrinova hiša, Kongresni trg 6
Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov
Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov

 

Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske matice
Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske matice
Kollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolba
Kollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolba
Slovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.
Slovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.
Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.
Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.
Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa
Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa

Na manjšem delu kjer stoji Deželni dvorec, je konec 15. stoletja stal Vicedomski dvorec. V njem je za časa kongresa Alijanse bival tudi avstrijski cesar Franc I. V potresu je bil zelo poškodovan, zato so ga podrli. Leta 1900 so postavili Deželni dvorec po načrtih arhitekta Josipa Hudetza. Hiše na južni strani Kongresnega trga, med Vegovo in Slovensko ulico, stojijo na zasutem jarku emonskega obzidja.

Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.
Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.
Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip Jurčič
Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip Jurčič
Kogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15
Kogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15

Zgodovina hiše na Kongresnem trg 15 je kar pestra. Zgrajena je bila za deželnega sodnika. Leta 1727 se je spremenila v magistrat, 1736 jo prevzame krčmar Korun, 1830 je bila tu gostilna pri Metki na Griču. Njen lastnik je bil tudi Janez Bleiweis, slovenski zdravnik, veterinar, politik … V tej hiši se je rojeval tudi prvi pesniški zbornik, Kranjska Čbelica.

Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna
Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna

Vir: Barbara Žabota: Kongresni trg

Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče