januar | 2012 | Svetlana

Kraški ovčar – Kraševec

Kraški ovčar na mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana 2012.

Kraški ovčar je edina slovenska avtohtona pasma psov, saj je bila mednarodno priznana že leta 1939. pod imenom ilirski ovčar. Domnevajo, da so ga k nam pripeljali Iliri tako, da so nam Iliri poleg botaničnega vrta v Ljubljani zapustili tudi to čudovito pasmo. Kot kraški ovčar pa je bila pasma priznana leta 1968.

Kraševec je zelo dober pastirski pes in zanesljiv čuvaj. Danes je v te namene bolj malo izkoriščen. Večinoma je kot hišni ljubljenček in prijazen spremljevalec, če ga seveda tako vzgojiš. Po svoji zunanjosti je precej podoben šarplanincu pa tudi kavkaškemu ovčarju.

Kraški ovčar je srednje velik pes, sive barve. Siva barva pa je lahko svetla ali pa zelo temno siva. V višino zraste do 63 cm in doseže težo 42 kg. Samice so nekoliko manjše.

Največ ljubiteljev in lastnikov kraškega ovčarja v Sloveniji je v Mariboru in Ljubljani z okolico. Tako je tudi na letošnji 57. mednarodni razstavi psov na Gospodarskem razstavišču, CACIB Ljubljana 2012. bilo največ razstavljalcev te pasme prav iz teh delov Slovenije.

Povezano: CACIB Ljubljana 2012

CACIB Ljubljana 2012

14. in 15. januarja se je v Ljubljani odvijala 57. mednarodna razstava psov.

Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je 14. in 15. januarja 2012. gostilo 57. mednarodno razstavo psov. Predstavili so se hišni ljubljenčki, mali in veliki, od čivave, zlatega prinašalca pa vse do ogromnih mastifov, kot je tibetanski mastif in še večji, angleški mastif.

Psov in pasem je bilo ogromno, zato sem se osredotočila na nekaj meni trenutno najbolj zanimivih pasem, nekatere sem v živo videla prvič. Eden teh je čudoviti pirenejski planinski pes. Na razstavi je bil samo eden iz Hrvaške. Tudi pasmo akita sem prvič videla v živo pa pasmo tosa in angleškega mastifa, ki dominira s svojo velikostjo pa tudi z lenobo. Velik, počasen in neokreten pa vendar izredno simpatičen in dobrodušen.

Na tokratni razstavi sem se še največ zadržala pri edini slovenski pasmi, kraškem ovčarju. Pa hišni ljubljenček iz Afrike, rodezijski grebenar, iz Nemčije, weimaranec pa sibirski husky, hovawart in mastifi.

Na isto temo: CACIB Ljubljana 2010

Zanimivo: Svetovni dan živali

Beograd – Spomenik Neznanemu junaku

Izlet v Beograd na ogled znamenitosti in zanimivosti.

Avala — Spomenik Neznanemu junaku na Avali

Spomenik Neznanemu junaku na Avali je znamenitost, ki jo moramo nujno obiskati, ko se odpravimo na izlet v Beograd. Avtor spomenika je kipar Ivan Meštrović. Navdih zanj je mojster našel v grobnici perzijskega vladarja Kira.

Spomenik Neznanemu junaku so postavili po naročilu kralja Aleksandra Karađorđevića Prvega, leta 1938

Ob vhodu v grobnico stojijo ogromni stebri v obliki ženskih figur, v narodnih nošah. to so: Slovenka, Vojvodinka, Srbkinja, Makedonka, Bosanka, Črnogorka, Dalmatinka in Hrvatica. Simbolizirajo združitev vseh narodov v takratni Kraljevini Jugoslaviji.

Kot zanimivost Slovenka je oblečena v narodno nošo iz Bele krajine.

V podzemnem prostoru se nahaja krsta s posmrtnimi ostanki neznanega vojaka. Ta del monumentalnega spomenika ni na ogled obiskovalcem.

Na tem delu Avale je stal že leta 1922. veliko manjši kamniti spomenik, ki so ga postavili vaščani iz okoliških vasi in ga posvetili Neznanemu junaku iz Prve svetovne vojne. Danes je ohranjen samo še kamniti križ, ki so ga prenesli na dvorišče cerkve Sv. Marije Magdalene, v Belem potoku.

Beograd — Hotel Avala, zgrajen leta 1928. po načrtih ruskega arhitekta.

Povezano: Beograd

Blišč na Belem dvoru

Beograd – Avala

Izlet v Beograd, prestolnico Srbije.

Ko smo obiskali Avalo, hrib v bližini Beograda, je bilo poletje in dobrih 40 stopinj. Avala je 511 metrov visok hrib, pokrit z gozdom, skozi katerega vodi kar nekaj označenih planinskih poti. Pravi raj za rekreacijo Beograjčanov.

Avala ima tudi nekaj znamenitosti, zaradi katerih jo oblegajo tudi turisti. Televizijski stolp je visok 204,8 metrov. Na višini 123 metrov je zastekljena razgledna terasa, s katere se ob jasnem vremenu vidi Beograd pa vse do Fruške gore.

Današnji stolp na Avali so gradili od maja 2077. do konca leta 2009. Nadomestil je stari stolp, ki ga je NATO leta 1999. bombardiral in porušil. Od starega stolpa je ohranjeno nekaj manjših delčkov, ki so razstavljeni v pritličju novega stolpa.

Na Avali je tudi hotel Avala. Zgradbo so postavili leta 1928. po naročilu kralja Aleksandra I. Karađorđevića in po načrtih ruskega arhitekta. Ob vznožju vhodnega stopnišča sedita dve sfingi. Ob pogledu na sfingi sem se spomnila na ljubljanske kamnite pse v Tivoliju.

V njej je imelo prostore Ministrstvo za gozdarstvo. Danes je tu hotel Avala z gostiščem. Za hotelom nas pot popelje do znamenitega spomenika neznanemu junaku, ki je delo kiparja Ivana Meštroviča.

Povezano: Beograd – Kalemegdan in trdnjava

Hram sv. Sava v Beogradu

Skadarlija