Rastlinjak

Rastlinjak v ljubljanskem Tivoliju

Rastlinjak v ljubljanskem parku Tivoli.

Pod okriljem Botaničnega vrta Ljubljana, ki prav letos praznuje 200-letnico ustanovitve, so v ljubljanskem parku Tivoli uredili čudovit rastlinjak.

Rastlinjak se nahaja v bližini tivolskega ribnika in v teh dneh, ko je bela Ljubljana še vedno prekrita s snegom, je pogled na zelene in cvetoče rastline pravi balzam za oči.

V rastlinjaku je največ tropskih rastlin, imajo pa tudi vedno zanimive mesojedke, ki s hlastanjem za mušicami kompenzirajo premalo pridobljeno hrano iz revnih tal na katerih najpogosteje rastejo.

Trenutno imajo v rastlinjaku vedno čudovite in v različnih barvah cvetoče orhideje.

Rumena orhideja

Nekatere rastline je možno v rastlinjaku tudi kupiti. Začasni odpiralni čas je od 11. do 17. ure v torek, sredo in četrtek; od 11. do 15. ure v soboto in nedeljo. Vstop je prost. Za delavnice, ki jih tu prirejajo pa je potrebno nekaj € plačati. V poletnih dneh se bo odpiralni čas spreminjal in najbolje je, da ga preverimo na spletni strani botanični-vrt.si.

Orhideja v belem
Pinki orhideja
Hibiskus
mesojedka
Medinila je doma na Filipinih.
Lepo urejen rastlinjak poleg tivolskega ribnika.

Sorodno:

Botanični vrt

Pust, pust 2010

Na pustno soboto so prišle na ljubljanski Prešernov trg pustne maske z vseh vetrov, od znamenitih kurentov do še bolj znamenitih beneških mask.

Kurenti so v Ljubljani odganjali zimo.

Kurenti so v Ljubljani odganjali zimo in v veliki meri jim je uspelo saj smo v še vedno zasneženi Beli Ljubljani po zelo dolgem času dočakali tudi sonce.

Lepa sončna pustna sobota je na Prešernov trg privabila številne gledalce, ki smo si lahko ogledali pustno povorko.

Po mojem mnenju je bila glavna atrakcija povorke skupina podgorskih kurentov, ki so plesali, noreli, zvonili s svojimi zvonovi in poskusili dobiti čim več robčkov od deklet, kar prinaša srečo v ljubezni. Papirnati robčki niso prišli v poštev, kot je povedal njihov vodja, ker bi bila v tem primeru tudi ljubezen papirnata.

Skupina podgorskih kurentov prihaja na Prešernov trg v Ljubljani.
Skupina podgorskih kurentov prihaja na Prešernov trg v Ljubljani.
Tudi Ljubljanski grad je maškara, pustna očala mu zelo pristajajo.
Pustno rajanje pred frančiškansko cerkvijo.

Kar precej maškar je prišlo tudi iz sosednje Hrvaške. Prijetno pa me je presenetila skupina iz Benetk. Znamenite beneške maske smo lahko občudovali kar sredi Ljubljane.

Skupina beneških mask v Ljubljani.
Beneške maske
Hudički so prodajali pustne krofe, da bomo lepi in okrogli.

Oblačila za Aljasko

Na našem zimskem izletu v Italijo, kjer smo med ostalim obiskali tudi največjo šolo pasjih vpreg v tem delu Evrope, nam je simpatični lastnik Ararad Khatchikian pokazal in razložil kaj vse potrebuješ, ko se odpraviš na tekmovanje vlečnih psov na čisto pravo Aljasko, kjer temperature dosežejo do – 60 stopinj pa še kakšno povrh.

Parka, pod katero je več plasti oblačil, je podložena s kožami in zelo pomembno je, da ima čim manj zadrg.

Preden smo na Mali Aljaski občudovali glavno atrakcijo šole, aljaške huskije, smo pogledali kakšno vse opremo potrebuješ v takih ekstremnih vremenskih razmerah.

Zanimive so bile rokavice. Tudi pri te je treba imeti v več plasteh. Prva plast ščiti zapestja, druga plast so tanjše rokavice s polovičnimi prsti, tretja plast rokavice s snemljivim delom na koncu prstov. In ko temperatura doseže – 50 stopinj in več so na hrbtu, vedno pri roki, še rokavice iz kože losa in bobra.

Rokavice, ki na Aljaski rešujejo življenja.

Skoraj vsa oblačila, ki jih nosijo so podložena z živalskimi kožami, v nasprotnem bi v tako nizkih temperaturah ljudje zmrznili.

Lahko razumem, da na Aljaski, v Sibiriji in podobnih pokrajinah pač nujno potrebujejo oblačila iz živalskih kož. Da pa taka oblačila potrebujejo sredi Ljubljane, mi pa ni čisto pogodu ampak to je druga zgodba.

Poleg rokavic je pomembna tudi obutev, ki ne premoči in drži toploto.

Ararad se je s pasjo vprego udeležil 1600 km dolge dirke čez Aljasko

Posebni čevlji imajo ob strani ventilček, ki ga odprejo, ko stopijo v toplejši prostor na bazni postaji.

Na tej poti je bilo 22 baznih postaj kjer so si tekmovalci zamenjali oblačila in nahranili sebe in pse.

Sani, ki jih vlečejo psi sem videla samo v kakšnem filmu, tokrat pa tudi v živo. Vodnik stoji zadaj na lahko bi rekla dveh smučkah, ima dve zavori, eno s katero pse upočasni in drugo s katero jih ustavi. Pasja vprega ima lahko 16 psov, ki ni nujno da si vsi med seboj dobro razumejo. Prav zato mora vodnik obvladati tudi psihologijo psov in vedeti kako bo vprego sestavil, da ne bo neljubih dogodkov. 

Vlečne sani. Črna plošča je zavora, ki drsi po tleh in upočasni pse.

Aljaški husky teče 20 do 30 km na uro in vodnik se mora dobro držati za sani, tudi zapestja si navežejo na sani, da ne pade. Obstaja tudi ukaz za stop, vendar ga psi v svoji tekaški vnemi ne slišijo in se ustavijo, ko začutijo da je nekaj narobe. To je lahko 10 ali 20 km naprej.

V Beli peči imajo tudi kratke tečaje, kjer se lahko preizkusimo kot

Vlečne sani. V njih imajo spalno vrečo, hrano in vodo. Ko vodnik vidi, da kakšen pes omaguje ali pa je poškodovan, ga da v sani in ob strani odpre zračenje.Vlečne sani. Črna plošča je zavora, ki drsi po tleh in upočasni pse.
vodniki vlečnih psov, vendar se je treba prej najaviti in rezervirati. Podatki tudi v slovenskem jeziku so na spletni strani ararad.net.
Pri zelo nizkih temperaturah je potrebno zaščititi tudi pse s posebnimi plašči za pse, ki ščitijo tudi trebuh. Na zelo dolgih dirkah pa imajo psi tudi pasje škornje, ki varujejo tačke pred odrgninami in zmrzaljo.
Zelo veliko novega in zanimivega smo izvedeli od gospoda Ararada, ki je sin armenca in italijanke in je živel na različnih koncih sveta in tekoče govori štiri svetovne jezike pa tudi kar veliko slovenskih besed mu je bilo znanih.
Aljaški husky
Povezano:

Agatha Christie

Prva dama detektivskega romana Agatha Christie, kot so jo poimenovali v Mladinski knjigi, kjer so knjigo tudi izdali, nam tokrat zanimivo, berljivo in napeto do zadnje strani pripoveduje kriminalno zgodbo:

Gospa Mc Ginty je mrtva

Agatha Christie, Gospa McGinty je mrtva, 288 strani

Hercul Poirot, najboljši detektiv daleč naokoli, ni imel drugega dela kot da se posveča svoji drugi strasti, hrani. Pravkar je odkril odlično restavracijo s prav tako odlično hrano.

Toda ješ lahko le trikrat na dan, razmišlja zadovoljni Poirot, po odlični večerji, kaj pa naj počne vmes. Kot naročeno, se pojavi višji policijski inšpektor Spence s prav posebno prošnjo.

Inšpektor Spence je vodil preiskavo o umoru gospe McGinty. Za umor so obtožili njenega podnajemnika  Bentleya in ga obsodili na smrt. Po izrečeni obsodbi pa se v inšpektorja naseli dvom. Občutek ima, da Bentley ni pravi morilec in tu začne delo slavni Hercul Poirot.

Poirot se preseli v idilično angleško vas, kjer se je zgodil umor, da poskusi na licu mesta sestaviti zgodbo kot se je dogajala. Nesrečen zaradi obupne hrane, ki jo streže njegova začasna gospodinja, se vrže v vrtinec podatkov, dogodkov in oseb, zudi tistih ki so živele v preteklosti in so ključne za razrešitev umora.

Kako je Poirot pletel in razpletal podatke o umoru gospe McGinty, ki pa ni nil edini, naj si prebere vsak sam, mene Agatha Christie ni razočarala.

Dobra kriminalka:

Dvojno zavarovanje

Mala Aljaska v Furlaniji Julijski krajini

Na Mali Aljaski, ki se nahaja tik za slovensko mejo in malo pred italijanskim mestom Trbiž,  živi Ararad Khatchikian s svojo družino in 40-imi psi, predvsem pasme Aljaški Husky. Vsi skupaj tvorijo šolo vlečnih psov, kjer se ob vnaprejšnji najavi lahko preizkusi prav vsak. 

Poznam pasmo sibirski husky, pa aljaški malamut, prvič pa sem spoznala in videla aljaškega huskija. Na našem zimskem izletu smo obiskali Mednarodno šolo za mushing v Beli Peči, ki jo vodi simpatični Ararad Khatchikian. To je šola za vlečne pse, ki ima 40 psov za vleko sani, predvsem pasme Aljaški Husky.

Ararad Khatchikian in en mesec stara mladiča aljaškega huskija.

Za tako veliko število psov na enem prostoru moraš biti zelo dober pasji psiholog, samo ljubezen do psov je premalo. In Ararad je prav gotovo zelo dober poznavalec pasje duše.

Prav vsakega od svojih psov dobro pozna, ve kako se obnaša, ve kateri pes se s katerim ne razume in kateri psi so med seboj prijatelji.

To je zelo pomembno tudi , ko sestavlja vprego za različna tekmovanja. V paru morata biti dva, ki se dobro razumeta.

Prostor kjer bivajo odrasli psi je zasnovan enako kot na večji ameriški sestri Aljaski. Vsak pes ima svojo hišico, svojo hrano in vodo. Na hišico je priklenjen, ker bi se v nasprotnem med sabo lahko stepli, prav gotovo pa bi si kradli hrano. Lahka veriga je tako dolga, da se sosednji psi lahko med seboj dotikajo, ovohajo in igrajo.

Informacije o dejavnosti šole, terminih in cenah najdemo v slovenskem jeziku na spletni strani ararad.net.

Aljaški Husky

Mama dveh mladičkov ima lepe modre oči, ki pa so za vlečne pse manj zaželjene, ker so bolj občutljive kot rjave oči.

Husky z modrimi očmi je zelo lep, vendar pa manj primeren za vlečnega psa, ker so njihove oči bolj občutljive kot pri tistih z rjavimi očmi.

Aljaški Husky je delovni pes, izredno vzdržljiv in je kot ustvarjen za tekmovanje v dogsledu.
Streha hiše služi tudi kot razgledna ploščad.

Aljaški husky Angel je svoje obiskovalce samo mirno opazovala iz svoje hiše.

Ararad in husky Legend sta sodelovala na tekmi čez Aljasko. 1600 km dolgo progo je Ararad s 16-imi psi prevozil v devetih dneh.

Povezano:

Zimski izlet

Oblačila za Aljasko