Danes je po dolgem času posijalo sonce v Ljubljani in odločila sem se malo raziskati pot od centra pa do gradu Fužine, seveda s fotoaparatom. Na tej poti sem videla veliko zanimivega in kar nekaj znamenitosti Ljubljane.
Na Ljubljanici sem videla labode in račke, na desni strani odkrila cerkev sv. Terezije, rahlo nenavadne oblike in z rdečo preobleko, naprej in mimo tržnice Moste je na levi strani dvorec Sela iz 18. stoletja, srečala sem simpatičnega čov-čova, posnela ptičjo hišico, ki ima kar tri nadstropja in prišla tudi do gradu Fužine, obnovljen, v njem je stalna razstava slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ob gradu pa je zelo zanimiv most čez Ljubljanico, Fužinski most.







Včasih ni treba prav daleč da vidiš zanimive stvari, največkrat pa hitimo mimo njih in jih niti ne opazimo.
Zelo rad sprejema obiske, saj mu zaradi svoje velike pojave ni treba lajati, da prežene nepridiprave, zadostuje da se pokaže.
Pasma izvira iz Švice, vendar pa so prednika bernardinca v te kraje pripeljali že Rimljani. V zavetišču za reveže sv. Bernard, so to pasmo vzgajali nekje od leta 1660. Ker so bili močni psi, so jih uporabljali za vleko sani.
Pogosto lahko vidimo sliko bernardinca, ki ima okoli vratu pritrjen sodček z rumom. Tako naj bi reševal planince, ki jih je zasul plaz, toda ali to drži še niso ugotovili.
Po ogledu 





















Grobnica Scaligierijev, ki so bili pomembna mestna plemiška rodbina.
















